Raziskava: Koliko ljudi se namerava cepiti?

Skupina študentov Univerze v Mariboru pod vodstvom prof. dr. Matjaža Zwitterja je v sodelovanju s skupnostjo COVID-19 Sledilnik in družbo Valicon izvedla raziskavo o odnosu do cepljenja proti virusu SARS-CoV-2.

anketa


Vzporedno smo izvedli dve anketiranji, katerih rezultate bomo predstavili v nizu prispevkov. V prvem predstavljamo rezultate spletne ankete na nacionalno reprezentativnem vzorcu 516 članov spletnega panela JazVem. Zbiranje podatkov je potekalo v ponedeljek in torek, 21. in 22. decembra 2020.
Povzetek rezultatov je v objavi Koliko ljudi se namerava cepiti? (Medium), izpostaviti pa velja morda nekaj dejstev;
Skoraj 10 % vzorca je bilo letos okuženih z virusom SARS-CoV-2. Kar 82 % jih osebno pozna nekoga, ki se je okužil s tem virusom, 36 % tudi osebo, ki je zaradi okužbe potrebovala zdravljenje v bolnišnici, in 23 % nekoga, ki je zaradi okužbe umrl.
najbolj zaupamo strokovnjakom (61%) in drugim strokovnim virom, najmanj pa razlagam na družabnih omrežjih (8%), visok pa je tudi delež nezaupanja v vlado (50%).
kar 55% anketirancev meni, da bi za zdravstvene delavce in zaposlene v domovih starejših občanov cepljenje proti SARS-CoV-2 moralo biti obvezno - a le 20 % se jih bo zagotovo cepilo in 29 % verjetno, medtem ko se jih 31 % verjetno ne bo cepilo, 19 % pa zagotovo ne.
Temu ustrezni so tudi zaključki raziskave:
čeprav je večina prebivalstva v splošnem naklonjena cepivom in zaupa mnenju strokovnjakov ter rezultatom raziskav, se jih je le polovica pripravljena cepiti proti virusu SARS-CoV-2 oz. cepljenja udeležiti takoj, ko bo mogoče. Dve tretjini bi želeli počakati, da bo na voljo več informacij o varnosti cepiva. V varnost cepiva trenutno zaupa manj kot tretjina vprašanih. Kar četrtina jih misli, da cepljenje predstavlja poskus nadzora nad populacijo, in petina jih ima slabe izkušnje s preteklimi cepljenji.
V naslednjem poročilu se bomo pri analizi poglobili tudi v povezave med različnimi spremenljivkami in pri tem uporabili tudi rezultate spletne ankete, ki jo je v desetih dneh zbiranja podatkov v celoti izpolnilo več kot 16.000 oseb.
Zasnova raziskave in vprašalnika je delo študentov Medicinske fakultete UM: Luka Petravić, Tina Gabrovec, Lea Zorman, Lucija Jazbec, Nika Rupčić, Nina Starešinič, Rok Arh in profesorja Matjaža Zwittra z Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru; zbiranje in priprava podatkov: Andraž Zorko in Igor Arhar, Valicon, analiza, vizualizacije in besedilo: dr. Ana Slavec.
POVZETEK!!!
Zaenkrat se le polovica vprašanih namerava verjetno ali zagotovo cepiti proti koronavirusu
Prvi del rezultatov ankete o odnosu do cepljenja proti SARS-CoV-2
Skupina študentov Univerze v Mariboru pod vodstvom prof. dr. Matjaža Zwitterja in COVID-19 Sledilnik smo v sodelovanju z družbo Valicon izvedli raziskavo o odnosu do cepljenja proti virusu SARS-CoV-2. Vzporedno smo izvedli dve anketiranji, katerih rezultate bomo predstavili v nizu prispevkov. V prvem predstavljamo rezultate spletne ankete na nacionalno reprezentativnem vzorcu 516 članov spletnega panela JazVem. Zbiranje podatkov je potekalo v ponedeljek in torek, 21. in 22. decembra 2020.
Najprej smo respondente vprašali o dosedanjih izkušnjah z epidemijo.
Skoraj 10 % vzorca je bilo letos okuženih z virusom SARS-CoV-2. Kar 82 % jih osebno pozna nekoga, ki se je okužil s tem virusom, 36 % tudi osebo, ki je zaradi okužbe potrebovala zdravljenje v bolnišnici, in 23 % nekoga, ki je zaradi okužbe umrl.
Sledilo je vprašanje o zaupanju posameznim virom informacij (slika 1). Največ jih zaupa ali popolnoma zaupa mnenju strokovnjakov (61 %), strokovnim člankom in rezultatom raziskav (54 %) ter Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (46 %). Najmanj pa jih zaupa alternativnim razlagam na družabnih omrežjih (8 %), za katere jih je največ odgovorilo, da jim ne zaupajo ali sploh ne zaupajo (60 %). Visok je tudi delež nezaupanja v vlado (50 %).

anketa1
Slika 1: Zaupanje posameznim virom informacij (razvrščeno po vsoti stopnje zaupanja in popolnega zaupanja)
Nato smo anketirance prosili, da ocenijo, kako moteči so bili posamezni ukrepi. Kot zelo moteča je največ vprašanih ocenilo ukrep o omejitvi gibanja na občino prebivališča (56 %) ter zaprtje vrtcev in šol (47 %), najmanj pa jih je zelo motil ukrep spoštovanja razdalje med ljudmi (8 %).
Odnos do cepljenja
Sledil je osrednji sklop vprašanj, kjer smo anketirance spraševali o odnosu do cepljenja.
Kar 55 % jih meni, da bi za zdravstvene delavce in zaposlene v domovih starejših občanov cepljenje proti SARS-CoV-2 moralo biti obvezno (z izjemo tistih, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni). Proti obveznemu cepljenju je bilo 31 % vprašanih, 14 % pa jih je izbralo odgovor “ne vem”.
Na vprašanje, ali se sami nameravajo takoj, ko bo mogoče, udeležiti brezplačnega in prostovoljnega cepljenja kot najpomembnejšega ukrepa proti epidemiji, je polovica odgovorila pritrdilno, polovica pa odklonilno.
Le 20 % se jih bo zagotovo cepilo in 29 % verjetno, medtem ko se jih 31 % verjetno ne bo cepilo, 19 % pa zagotovo ne (slika 2).

 

Slika 2: Namera o cepljenju

anketa2

Razlogi za/proti
Da bi bolje razumeli razloge za odločitev o cepljenju, smo anketirance prosili, da na petstopenjski lestvici ocenijo strinjanje s sklopom trditev o cepljenju (slika 3):

anketa3
Največ se jih strinja ali popolnoma strinja s trditvijo, da želijo počakati na več informacij o varnosti cepiva (67 %).
V varnost cepiva zaupa 31 % vprašanih, v njegovo učinkovitost verjame
35 %.
39 % vprašanih je potrdilo, da jih je zelo strah okužbe z virusom SARS-CoV-2, 33 % pa jih meni, da je virus SARS-CoV-2 enako nevaren kot virus gripe.
Najmanj vprašanih, pa vendar ne tako malo, je pritrdilo trditvi, da imajo slabe izkušnje s preteklimi cepljenji (20 %), še malo več pa, da to cepljenje predstavlja poskus nadzora nad populacijo (24 %).
Slika 3: Strinjanje s trditvami o cepljenju (trditve so razvrščene po vsoti stopnje strinjanja in popolnega strinjanja)
Anketirance smo povprašali tudi o splošnem mnenju o cepljenju proti drugim nalezljivim boleznim ter morebitnemu cepljenju proti gripi v preteklosti. Večina podpira tako obvezna kot neobvezna cepljenja (57 %), dobra tretjina podpira le cepljenja, ki so trenutno obvezna (34 %), in le malo jih je proti vsem vrstam cepiv (9 %). Po drugi strani pa se jih redno proti gripi cepi le 11 %, občasno 28 % in nikoli kar 61 %.

Zaključek
Čeprav je večina prebivalstva v splošnem naklonjena cepivom in zaupa mnenju strokovnjakov ter rezultatom raziskav, se jih je le polovica pripravljena cepiti proti virusu SARS-CoV-2 takoj, ko bo mogoče. Ne glede na namero cepljenja, bi dve tretjini vseh vprašanih želeli počakati, da bo na voljo več informacij o varnosti cepiva.
V varnost cepiva trenutno zaupa manj kot tretjina vseh vprašanih. Kar četrtina jih misli, da cepljenje predstavlja poskus nadzora nad populacijo, in petina jih ima slabe izkušnje s preteklimi cepljenji.
V tem prispevku smo analizirali le posamezna vprašanja, v naslednjih pa se bomo poglobili tudi v povezave med različnimi spremenljivkami.
Pri tem bomo uporabili tudi rezultate spletne ankete, ki smo jo promovirali po družabnih omrežjih. V desetih dneh zbiranja podatkov, od četrtka, 17. decembra, do nedelje, 27. decembra, je vprašalnik v celoti izpolnilo več kot 16.000 oseb.
Zasnova raziskave in vprašalnika:
Luka Petravić, Tina Gabrovec, Lea Zorman, Lucija Jazbec, Nika Rupčić, Nina Starešinič, Rok Arh in Matjaž Zwitter, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru.
Zbiranje in priprava podatkov: Andraž Zorko in Igor Arhar, Valicon
Analiza, vizualizacije in besedilo: Ana Slavec
Hvala tudi Sabini Tamše Kozovinc za pregled besedila.
*Podrobneje o vzorcu: Uporabljen je bil spletni panel Jazvem.si, eden prvih in hkrati največji spletni panel v Sloveniji, ki zagotavlja reprezentativne vzorce. Več kot tri četrtine udeležencev je bilo v panel vključenih po principu verjetnostnega vzorčenja, vendar je njegova omejitev, da ne zajema ljudi, ki so zavrnili članstvo v panelu. Stopnja sodelovanja udeležencev pri posamezni anketi je višja od 60 %. Reprezentativnost anket v panelu je bila večkrat dokazana s primerljivimi objektivnimi podatki, nazadnje v primeru raziskave uporabe turističnih bonov, v kateri se je izmerjeni anketni rezultat povsem ujemal z uradnimi podatki, ki jih je sporočil FURS.
Velikost vzorca: Velikost vzorca v tej raziskavi je enaka kot v raziskavi #Novanormalnost, torej n = 516. Pri vzorcu te velikosti so po kriteriju koeficienta CV < 20 izmerjene ocene relativno zanesljive za vse deleže nad 4 %.

Pin It

Iskalnik po strani

Radio Sevnica

Danes na programu

Mešana glasba
09:03 - Računalniške novice
Mešana glasba
18:03 - Računalniške novice
Mešana glasba




Vremenska napoved

Z vami je Radio Sevnica v živo!

radio online